»Če povzamem protokol, po katerem ocenjujemo stanje posameznega drevesa, nas najprej zanima njegova vitalnost. Pozorni smo na barvo listov, gostoto krošnje, rast vejic, drevo pregledamo od korenin prek debla vse do krošnje in ocenimo rastne značilnosti, ki so jih včasih imenovali tudi napake. Za vsako od teh ocenimo, ali bi lahko v določenem času privedla do poškodbe, na primer, kaj bi se zgodilo, če bi se odlomila večja veja. Pregledamo tudi okolico drevesa in kaj bi tak dogodek lahko potegnil za seboj. Na tej osnovi predlagamo ukrepe za izboljšanje stanja.«
»Negovati drevesa, ne le poškodovana, pomeni, da jih čim dlje poskusimo ohraniti v čim boljšem stanju. Ni pomembno le obrezovanje krošnje, k negi drevesa spada tudi sajenje, zalivanje, gnojenje, vezava ali opora krošnje, zaščita dreves med gradbenimi procesi, izboljšanje rastišča in še kaj.«
»Podnebne spremembe in predvsem novi škodljivci lahko resno ogrozijo drevesa, zlasti če se zgodijo zelo hitro. Vse kaže tudi, da bomo morali pozabiti sliko uniformnih drevoredov, torej takih, ki so iz ene same vrste dreves. To pomeni, da videz ne bo več v ospredju, ker so takšne zasaditve izredno ranljive.«
»Pri varovanju okolja bi posebej omenil t. i. veteranska drevesa, tj. stara drevesa, ki jih imenujemo tudi drevesne naravne vrednote ali naravni spomeniki. To niso le stara drevesa ali pa drevesa izjemnih dimenzij, ampak je njihov pomen ekosistemski. Predstavljajo izredno pomembne drevesne mikrohabitate, torej življenjske prostore za vse ogrožene in ranljive vrste organizmov.«
